Dnevnik No.12: VSE KAR STE HOTELI VEDETI O SONČNIH KREMAH

Koliko je danes govora o sončnih kremah! Zakaj danes več kot pred 10 leti? Ker se je naša atmosfera resnično spremenila: v našem ozračju je več svetlobnega sevanja kot kdajkoli prej. Nam najbolj poznano sevanje je UV sevanje. Pa vendar danes znanstveniki svarijo še pred dodatnimi sevanji, ki smo jim vse bolj izpostavljeni: infrardečimu (IR) sevanju in sevanju  modre svetlobe. Razlike med njimi sem razložila spodaj. Najnovejši trendi v kozmetiki se premikajo v smeri izdelkov, kateri naj bi vsebovali celoten zaščitni spekter spojin, ki nas naj bi ščitili pred čisto vsem: pred UV sevanjem, pa modrim in IR sevanjem, dodatno morajo izdelki vsebovati antibakterijske in antivurusne zaščite… In še kaj bi se našlo. Tudi zaradi trenutne pandemije so se med nami že pojavila gibanja, ki združujejo ljudi, ki so izjemno hudo zaskrbljeni in predvsem prestrašeni za svoje zdravje. Na vsak način želijo zaščito zase in za svoje najbližje v vseh oblikah – najraje pa bi to spravili v en preprost, v en sam izdelek. Predstavljajte si izdelek: CREAM – ALL IN ONE – kremica, ki obljublja vso možno zaščito: pred virusi (beri: Covidom!), bakterijami, pred kožnim rakom… Če bi bilo to možno, mislim, da bi ta proizvajalec zadel terno.

Realno: zaenkrat to še ni možno. Verjetno enkrat kmalu bo. Pomisleki? Odvisno, na kateri strani ste: ali vas je tako hudo strah za svoje zdravje, da imate raje zaščito, ne glede na poreklo, ne glede na naravnost/sintetičnost izdelka, uporabljali bi vse, samo da je učinkovito – da boste še naprej ostali zdravi in da vam ni potrebno spreminjati vašega življenjskega stila. Ali pa raje malo prebrskate za naravnimi stvarmi (koliko je na tem področju to sploh mogoče!), mogoče na prvi pogled ne tako učinkovitimi izdelki, pa ste raje malo manj izpostavljeni soncu? Različni smo si.

Malo več o različnih zaščitah v kozmetičnih izdelkih.

SVETLOBA

Če malo ponovimo fiziko (ne bom veliko težila, obljubim!): svetloba pravimo tistemu delu elektromagnetnega sevanja/valovanja, ki se ga človeški opazovalec zaveda na podlagi stimulacije očesne retine. Kljub temu, da je svetloba vsepovsod okoli nas, svetlobe ne moremo videti. Vidimo lahko samo njen odsev, izvore. Svetloba nastane na mnogo načinov in je lahko posledica delovanja električne energije, kemijskih ali biokemijskih reakcij.

Za naše zdravje (kožo) je najbolj nevarno UV (ultravijolično) sevanje. Deli se na UV A, UV B in UV C sevanje. UV C sevanje je najnevarnejše (ti fotoni nosijo največ energije), vendar jih pri poti do zemeljskega površja zaustavlja ozonski plašč. Zato je naša pozornost namenjena predvsem UV B in UV A žarkom. UV B žarki imajo večjo energijo kot UV A žarki, saj povzročajo opekline kože in so izjemno pomembni pri razvoju kožnega raka. Medtem ko so UV A žarki toliko močni, da našo kožo ²samo² potemnijo, pospešujejo staranje kože in nastajanje gubic.

Kaj je IR (infrardeče) sevanje: IR sevanje oddajajo vsa segreta telesa, kar na naši koži občutimo kot toploto. Z našim očesom ga ne vidimo.

In modra svetloba? Sonce je glavni vir modre svetlobe. Preživljanje časa na sončni svetlobi je za človeka glavni vir modre svetlobe. Poleg naravnih virov pa precejšen del modre svetlobe dobimo preko sodobnih LED luči, ekranov televizije, pametnih telefonov, tablic. Zaradi kratke visoko energijske valovne dolžine žarki modre svetlobe utripajo lažje kot žarki dolgih valovnih dolžin. To utripanje ustvari bleščanje, ki zmanjša vizualni kontrast in vpliva na ostrino in jasnost pogleda. Utripanje zaslonov je eden glavnih razlogov za simptom suhih ter utrujenih oči, glavobolov ter fizične in mentalne izčrpanosti.

SPF

Kratica izhaja iz angleškega jezika Sun Protection Factor. Podaja oceno, kako DOBRO je naša koža zaščitena pred sončnimi žarki. Ne zamenjujte, da je to število minut (torej, kako dolgo!), ko ste lahko izpostavljeni soncu. SPF se določa v laboratorijih. Npr.: če imate kremo s SPF 30, to pomeni, da ste lahko na soncu 30x dlje kot bi bili brez te kreme – predno vas sonce ožge.

Ne glede na število SPF je pravilo za dobro zaščito, da je potrebno sončno kremo nanesti vsaki 2 uri. In krema mora biti ponovno nanešena takoj po kopanju ali potenju.

MINERALNI VS. KEMIČNI FILTRI

Za doseganje zaščitnega faktorja v kozmetičnih izdelkih uporabljamo dve vrsti spojin: mineralne filtre in / ali kemične filtre.

Mineralni filtri so trenutno v trendu, saj so naravni in imajo minimalni vpliv na okolje. Hkrati lahko nudijo visoko SPF zaščito, širok zaščitni spekter in stabilnost pri izpostavljenosti na svetlobi. Vključujejo dva naravna minerala: titanov dioksid in cinkov oksid, ki spadata med anorganske mineralne spojine. Delujeta tako, da odbijata sončne žarke iz kože, še predno le-ti dosežejo kožo. Vendar proizvajalci zelo težko delajo z mineralnimi filtri, saj zelo težko ustvarijo zadovoljiv izdelek. Ti izdelki za kupce niso tako estetski, ne dajejo tako dobrega občutka na koži, saj na koži puščajo bele sledi. Nekaj let nazaj so začeli uporabljati tudi nano mineralne filtre, ki sicer rešijo problem bele kože po nanosu, vendar vzbujajo veliko zaskrbljenost glede varnosti uporabe zaradi pronicanja nanodelcev skozi kožo. Jih ne priporočam.

Kemični filtri so organske kemijske spojine, ustvarjene v laboratorijih, in so običajno vključeni v kremo tako, da delujejo tako na površju kože kot tudi v prvih plasteh kože: reagirajo s svetlobo (absorbirajo z UV svetlobo) predno le-ta poškoduje kožo. Delujejo kot goba, ki vpija UV A in UV B žarke. Poleg ostalih sestavin so kemični filtri pogosto kombinirani z antioksidanti, kot sta Vitamin A ali E, ki kožo ščitijo pred prostimi radikali. Kje tiči nevarnost s temi filtri: kemični filtri morajo biti izredno stabilni na svetlobi (da že tekom sončenja ne razpadajo (njihova funkcija je potem okvarjena ali izgine!) in da po absorpciji svetlobe ne tvorijo novih, predvsem toksičnih spojin.

Najnovejše sončne kreme uporabljajo kombinacijo mineralnih in kemičnih filtrov.

Težava vseh filtrov je v tem, da se tudi v laboratorijih včasih ne da predvideti, kaj vse se bo s takšno spojino na soncu lahko zgodilo. V kakšno novo spojino se bo pretvorila? Kako poteka absorpcija takšne nove spojine v telesu? V kateri metabolni proces ta spojina vstopa? Ali se ta spojina lahko akumulira v telesu? Ali je nova spojina potencialni alergen? To so večinoma pomisleki pri uporabi kemičnih filtrov; malo manj je teh pomislekov pri mineralnih filtrih, saj gre za zelo inertne (kemijsko stabilne) spojine, ki se v tej obliki obdržijo do izstopa iz telesa (to ne velja za nanodelce!).

ZAKLJUČEK

Ker gre pri sončnih krema za izjemno zahtevne kozmetične izdelke, se jih pri svojem razvoju še nisem upala dotakniti. Zato jih v svoji ponudbi še nimam. Sama pri sončenju uporabljam dobre sončne kreme (četudi za njih odštejem malo več), ki vsebujejo kombinacijo obeh vrst filtrov, saj mi je kljub ²naravnemu razmišljanju² zdrava koža veliko bolj pomembna. Ko pa moja koža doseže neko stopnjo porjavelosti, ostajam zvesta mojemu izdelku MY BODY BUTTER (naravno maslo za telo), ki ga koristim tako na plaži v senci, takoj po kopanju, in seveda zvečer, ko kožo počasi ohladim na normalno temperaturo in jo nahranim.

Se pa za drugo leto že pripravljam na formulatorski izziv kreiranja čisto mojega, zdravega in naravnega izdelka za sončenje…

Nataša