Dnevnik No.9: KAJ VSE JE POTREBNO, DA LAHKO KOZMETIČNI IZDELEK STOJI NA PRODAJNI POLICI?

Pridem domov k mami in na eni izmed kuhinjskih polic najdem lončke z različnimi nalepkami o vsebini: smrekovo mazilo (2020), ognjičevo mazilo (2019), propolis (2018) … Jo pohvalim, ker je poleg oznake vsebine zapisala tudi leto izdelave. Zelo pametno.

In če pogledamo na lončke kozmetičnih izdelkov v trgovini, je na njih napisano veliko več podatkov kot samo kaj je v lončku in letnica izdelave. Enako se zgodi tudi z ostalimi domačimi izdelki, kot so npr. kompoti, marmelade… Kaj torej ločuje domači izdelek od izdelka, ki ga lahko kupimo v trgovini? Samo oznake na embalaži? Zakaj moja mami svojega izdelka ne more nesti v trgovino in ga prodajati?

Za uradno prodajo kozmetičnega izdelka na trgu je potrebno vsak izdelek priglasiti na EU kozmetični portal; to se stori šele, ko dobi izdelek svoje poročilo o varnosti. In da poročilo o varnosti nastane, je potrebno natančno preučiti sestavine izdelka glede na uporabljeno količino na kožo (preučuje se tako posamezna sestavina kot tudi možne interakcije z drugimi uporabljenimi sestavinami). Poročilo o varnosti opisuje tudi rezultate testov, s katerimi dokazujemo varnost izdelka za uporabnika (nevarnost pojava mikroorganizmov v izdelku, stabilnost izdelka, možnosti reakcije izdelka z embalažo…). To poročilo izdela za to posebej izučena oseba, ki ima ustrezno izobrazbo oz. znanje za izdajo varnostnih poročil.

In prebrali ste izjemno kratek povzetek pravil pri uradni prodaji kozmetičnega izdelka.

Se bere enostavno, a ne? Da izpolnimo pogoje v zgornjem odstavku, potrebujemo samo za laboratorijske analize izdelka od 2 do 3 mesece. Koliko časa potrebujemo za razvoj končne formule izdelka, koliko časa za oblikovanje embalaže, koliko časa za produkcijo izdelka? Bolj, kot je izdelek kompleksen (beri: vsebuje več sestavin), več časa potrebujemo.

S tem sem zelo na hitro odgovorila na vprašanje, zakaj vsak naš “homemade” izdelek ne more biti na trgovinski polici. Ker to zahteva znanje, čas, denar (no, nalašč nisem dopisala, da vsak zgoraj opisan korak seveda stane!) in veliko mero potrpežljivosti in doslednosti.

Nekdo bi hitro pristavil: ja, moja stara mama je vedno delala marmelado, ki jo je imela 2 leti, in se ni pokvarila? Ali mazilo je bilo narejeno 2 leti nazaj (ker je bila odlična letina za nabiranje ognjiča) in doma v shrambi ni splesnelo? Odgovor je v tem, da doma natančno vemo, kakšne pogoje shranjevanja in uporabe imamo. Ali imamo vsi doma enake pogoje? Ima mogoče doma nekdo v shrambi bolj toplo? Ali bolj vlažno? Ali na poličko v shrambi mogoče sije svetloba? Ali imamo doma mogoče majhnega otroka, ki bo v mazilo potiskal mokre prstke? Kar lahko trdimo za svoje pogoje doma, ne moremo trditi za soseda, prijatelja, ali neznanca v sosednji ulici ali v drugem mestu. Vsak ima doma svoje pogoje, v katerih živimo. Zato mora biti izdelek v trgovini primeren za vse naše različne življenjske pogoje. Postati mora univerzalen, da je varen za uporabo.

ZAKLJUČEK

Univerzalnost je v trgovini nuja, doma absolutno NI; doma si lahko naredimo izdelke, oblikovane točno po naših merilih in željah. In današnji trendi? Tudi v trgovini kupci iščemo vedno bolj personalizirane izdelke, narejene po naših merah. Na področju kozmetike (enako velja za zdravila in prehrano), kjer so zahteve in zakonodaja zelo stroge, je to zelo težko oz. v trgovinah take izdelke zelo težko najdemo. Pri nakupu kozmetike se zato obračamo k izdelovalcem domače kozmetike, ki nam lahko naredijo izdelek po naših zahtevah. Vendar bi tukaj opozorila na veliko mero previdnosti, saj lahko domača proizvodnja kaj hitro v vodi v prehitro pokvarljive in  po učinkovitosti neustrezne kozmetične izdelke.

Nataša
The last comment and 1 other comment(s) need to be approved.
0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja